· Čakam nate

· Zaljubi se v življenje

· Pesem o vetru

· Zakaj greš mimo

· Solze na oknih

· Ko ura bo odbila

· Ne laže pa ne ciciban

· Dragi

· Božič 1944

· Sedi, sedi mi v naročje

· Oj moj fant

· Pisemce

· Zamorjena pesem

Besedila: FRANE MILČINSKI – JEŽEK

Glasba, aranžmaji, vokalne linije, produkcija: ANŽE LANGUS PETROVIĆ IN MARTIN ŠTIBERNIK

 Producenta: ANŽE LANGUS PETROVIĆ IN MARTIN ŠTIBERNIK

 

GLASBENIKI:

NANA MILČINSKI: vokal

SERGEJ RANDJELOVIĆ: bobni, tamburin

MARTIN ŠTIBERNIK: rhodes, klavir, mandolina, spremljevalni vokal

ANŽE LANGUS PETROVIĆ: kontrabas, baskitara, tolkala, spremljevalni vokal

JUŠ MILČINSKI-gost

Nekoč so skupaj živeli babica, dedek in vnučka. Babica je skrbela za

vnučko, dedek pa je pisal pesmi, tudi o njej. In če pokažemo, kar skrivamo,

in skrijemo, kar pokažemo, je pred nami Glas(ba) vnučke, ki je dedku z

njegovimi besedami naslikala svoj svet glasu. Frane Milčinski je dedek in

Ježek, ki sanja podobe v več jezikih ljubezenskega govora, Nana Milčinski

je vnučka, ki mu je per aspera ad astra – med zvezde torej – poslala drobno

sporočilo, da Želja potrebuje Podobo. In če stoji v svetu romantike estetski

uvod, tedaj lahko za Nanin poklon dedku zapišemo: Tedaj se je pred

našimi ušesi razprl najlepši poklon, kar sem jih kdaj slišal, poklon srca, poklon

besede in zvena, ki v istem stavku pomeni dve različni stvari. Kot Srce, ki je

organ Želje in Glasu, križišče na poti do – daj mi tisto, česar nimaš. Srce,

katerem je Roland Barthes dejal, da boli: boli zaradi vala, ki ga je preplavil z

njim samim: edinole zaljubljence in otroke boli srce. In o tem govorita Frane

Milčinski Ježek in Nana Milčinski na tem plemenitem sprehodu po akordih

hrepenenja v obliki glasbe.