KLAUS PAIER, harmonika, bandoneon
2.7. - 5.7. 2007
280€


Klaus Paier se je začel spogledovati s harmoniko pri osmih letih.
"Največ pozornosti sem vedno namenjal zvoku inštrumenta in transparentnosti igranja, kar pa lahko dosežeš le s pomočjo zelo specifične koordinacije meha in posebnih priredb. Le tako sem lahko osvobodil inštrument njegove značilne nedoločene izraznosti in gostega zvoka”, Klaus Paier opisuje svoj način igranja. Med študijem harmonike, jazza in kompozicije na konzervatoriju v Celovcu je nenehno raziskoval različne glasbene sloge (klasična glasba, jazz, sodobna glasba) in od leta 1993 naprej redno izvajal lastne glasbene projekte.
Na vprašanje, kateri glasbeni slog je nanj najmočneje vplival, Klaus Paier odgovarja: "Jazz in tango sta mi dala svobodo, da razvijem lasten glasbeni jezik”.
Na Paierja so najbolj vplivali znani instrumentalisti kot so Keith Jarrett, Bill Evans, Charles Mingus in Thelonious Monk. V svojem iskanju zelo individualne oblike izražanja na harmoniki je Klaus Paier kasneje odkril tudi Dina Saluzzija, in skozenj tudi Tango Nuevo Astorja Piazzolle. Od tu je bil le korak do bandeona. Paier dojema tango bolj kot element sloga. Uporablja ga kot podlago za svojo glasbeno inovativnost. Na Paierejevo igranje in skladbe pa je močno vplivala tudi evropska tradicija harmonikarstva. Le voyage à Paris, Musette Waltz (Francija), Tarantella (Italija), in Bulgarian Dance (Balkan) je le nekaj primerov Paierejeve integrativne raznolikosti kompozicije. Preko sodelovanja z godalnim kvartetom in pod močnim vplivom poglobljene študije Bele Bartoka. Clauda Debussyja in Erika Satie, je pomembno vlogo v Paierjevih glasbenih raziskovanjih dobila tudi klasična glasba (npr. Chambre trois in Tres Sentimientos). Eksperimentalna in sodobna glasbena dela Klaus Paier izvaja predvsem v duetu s saksofonistom Geraldom Preinfalk.